iGRaRaJeVe iGRaRiJe

Posts Tagged ‘otroške pesmi

Hi, konjiček, hi
meni se mudi
čez gorice, čez poljane
hitro, hitro iz Ljubljane,
hi, konjiček, hi.

Ho, konjiček, ho,
jahajva lepo
do Postojne, do Gorice,
da obiščem tete, strice,
ho, konjiček, ho.

He, konjiček, he,
dalje se ne sme.
Mamica že težko čaka,
mamica je skrbna vsaka.
He, konjiček, he.

Žabica je žejna bila
in je vode se napila.
Pa ji je trebušček počil,
mož je po zdravnika skočil.

Ko sta k žabici prispela,
žabica ni več živela.
To je žalostna nezgoda,
dobre žabice je škoda.

Naše bele čopke ni
petelinček se jezi:
ki-ki-ri, ki-ki-ri!
Naše bele čopke ni.
Ki-ki-ri, ki-ki-ri.

Naše čopke več ne bo,
ko-ko-ko-ko-ko-ko.
Šla je k tetki za goro,
ko-ko-ko-ko-ko-ko.

Pleši, pleši, črni kos,
kak’ bom plesal, če sem bos?
Kupil si pa čevlje bom,
polke tri zaplesal bom.

Plesal bom s siničico,
lepo mlado ptičico,
s peto tolkel bom ob tla,
tresla se bo zemlja vsa.

Šmentana muha,
kaj si tak’ suha?
Kdo te bo plačal?
Miha Kovačev.

Prišli so prišli,
štirje Poljanci,
komaj so muho
vlekli po klanci.

Prišli so, prišli,
štirje mesarji,
komaj so suho
muho zaklali.

Prišli so, prišli,
štirje debeli,
komaj so suho
muho pojedli.

Zima je prišla,
sneg leti z neba,
je puščava zemlja vsa.

Mraz prihaja z njo,
hud možak je to,
nam pa nič hudo ne bo.

Mrazek prava reč,
mi gremo za peč,
pa ne moreš nam nič več.

Ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan (plosk, plosk),
ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan (plosk, plosk),
ko si srečen, in ko srečo rad bi še delil z nekom,
ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan (plosk, plosk).

Ko si srečen, tleskni s prsti razigran (tlesk, tlesk)..

Ko si srečen, po kolenih potokljaj (pok, pok)..

Ko si srečen, krepko z nogo butni v tla (bum, bum)..

Ko si srečen, glasno vzklikni svoj hura (hura!)..

ko si srečen, brž ponovi vse od prej (plosk, plosk, tlesk, tlesk, pok, pok, bum bum, hura!)
ko si srečen, brž ponovi vse od prej (plosk, plosk, tlesk, tlesk, pok, pok, bum bum, hura!)
ko si srečen, in ko srečo rad bi še delil z nekom,
ko si srečen, brž ponovi vse od prej (plosk, plosk, tlesk, tlesk, pok, pok, bum bum, hura!)

Medvedek ni bolan,
medvedek je zaspan,
prišla bo temna noč,
medvedek lahko noč.

Medvedek že smrči,
se lunica smeji,
prišel je beli dan,
medvedek dober dan.

Na planin’cah sončece sije,
na planin’cah luštno je.

Gor pojejo drobne ptičke,
gor cvetejo rožice.

Moje dekle jih pa trga,
da mi pušeljc naredi.

Za klobuk ti ga bom pripela
z eno zlato knofeljco.