iGRaRaJeVe iGRaRiJe

Posts Tagged ‘pesem

Naše bele čopke ni
petelinček se jezi:
ki-ki-ri, ki-ki-ri!
Naše bele čopke ni.
Ki-ki-ri, ki-ki-ri.

Naše čopke več ne bo,
ko-ko-ko-ko-ko-ko.
Šla je k tetki za goro,
ko-ko-ko-ko-ko-ko.

Pleši, pleši, črni kos,
kak’ bom plesal, če sem bos?
Kupil si pa čevlje bom,
polke tri zaplesal bom.

Plesal bom s siničico,
lepo mlado ptičico,
s peto tolkel bom ob tla,
tresla se bo zemlja vsa.

Osliček gre v gozdiček,
v gozdiček na sprehod.
Pa kukavica ptica
prikuka mu čez pot.
Ponaša se in vpraša,
če peti zna gospod.

A sivec ni plašljivec,
strašiti se ne da.
Postavi se v goščavi,
zarjove svoj “IA”.
A ptica z njim narica,
»KU KU«, kar se da.

Kričala, tekmovala,
kdo bolj in dalj zdrži.
To šalo poslušalo
veliko je ljud.
Smejali se, dejali:
»Lepo pa ravno ni!«

Medvedek ni bolan,
medvedek je zaspan,
prišla bo temna noč,
medvedek lahko noč.

Medvedek že smrči,
se lunica smeji,
prišel je beli dan,
medvedek dober dan.

Na planin’cah sončece sije,
na planin’cah luštno je.

Gor pojejo drobne ptičke,
gor cvetejo rožice.

Moje dekle jih pa trga,
da mi pušeljc naredi.

Za klobuk ti ga bom pripela
z eno zlato knofeljco.

Pika, poka, pikapolonica,
to sem jaz.

Suknjica rdeča,
nekaj črnih pik,
res nisem velika
kot sosedov bik.

Toda vsak, ki me pozna,
prav zares me rad ima.

Glejte našo račko
pisano plavačko.
Z žabico se krega,
ki se smeje z brega.

rega, rega, kvak, račka je junak,
rega, rega, kvak, račka je junak,

Žaba v luž skoči,
rački repek zmoči,
potlej pa iz vode
hudo račko zbode.

rega, rega, kvak, račka je junak,
rega, rega, kvak, račka je junak.

Tjaram-da-dam, zlat je ta dan, steci z mano kam.
Zmeraj z mano, zmeraj moj boš, tjaram-da-dam-dam.
Ko dobiš, kar si želiš, nisi nič več sam,
Tjaram-pa-dadi, nobenih skrbi, srečo imač na vrvici.
Prijatelji vsi, tjaram-pa-dadi, sreča na vrvici.

Tjaram-da-dam, vsak načrt iz vetra je stkan,
v sivi beton svet je vkovan, tjaram-da-dam-dam.
Stecimo kam, stecimo stran, stecimo v svet sanj.
Za vse, prav za vse, je prostor nekje, kjer trate še zelene.
Tjaram-pa-didi, vsa sreča in mi, sreča brez vrvice.

En mali slonček se je pozibaval
na pajčevini tam pod drevesom,
ko je ugotovil, da je stvar zanimiva,
je poklical še enega slončka.

Dva mala slončka sta se pozibavala
na pajčevini …


Deset malih slončkov se je pozibavalo
na pajčevini tam po drevesom,
ko so ugotovili, da stvar je zanimiva,
se je pajčevina strgala.

Mojster Jaka, mojster Jaka,
al’ še spiš, al’ še spiš?

Al’ ne slišiš zvona,
al’ ne slišiš zvona?

Bim, bam, bom,
bim, bam, bom.