iGRaRaJeVe iGRaRiJe

Posts Tagged ‘pesmice

Ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan (plosk, plosk),
ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan (plosk, plosk),
ko si srečen, in ko srečo rad bi še delil z nekom,
ko si srečen, daj z dlanjo udari v dlan (plosk, plosk).

Ko si srečen, tleskni s prsti razigran (tlesk, tlesk)..

Ko si srečen, po kolenih potokljaj (pok, pok)..

Ko si srečen, krepko z nogo butni v tla (bum, bum)..

Ko si srečen, glasno vzklikni svoj hura (hura!)..

ko si srečen, brž ponovi vse od prej (plosk, plosk, tlesk, tlesk, pok, pok, bum bum, hura!)
ko si srečen, brž ponovi vse od prej (plosk, plosk, tlesk, tlesk, pok, pok, bum bum, hura!)
ko si srečen, in ko srečo rad bi še delil z nekom,
ko si srečen, brž ponovi vse od prej (plosk, plosk, tlesk, tlesk, pok, pok, bum bum, hura!)

Na planin’cah sončece sije,
na planin’cah luštno je.

Gor pojejo drobne ptičke,
gor cvetejo rožice.

Moje dekle jih pa trga,
da mi pušeljc naredi.

Za klobuk ti ga bom pripela
z eno zlato knofeljco.

Ringa ringa raja,
Dedek Mraz prihaja,
prinesel bo bombone
in pisane balone.

Mamici copate,
očku tri kravate,
meni pa sani,
za dolge zimske dni.

Lani je obljubil,
da ne bo zamudil,
ko sonce bo zašlo
bo prišel čez goro.

Sijaj, sijaj, sončece,
oj, sonce rumeno!
Kako bom s’jalo sonce
k’ sem zmeraj žalostno!

Sonce zgodaj gori gre,
dekleta jokajo,
bi rade še ležale,
pa vstati morajo.

Sonce pozno doli gre,
pastirci tarnajo,
domov bi radi gnali,
pa črede nimajo.

Mamica

Posted on: 9 novembra, 2008

Mamica je kakor zarja, zjutraj se smehlja,
ko se v postelji še dete s sanjami igra.

In zato nikdar mamice ne dam,
eno le na svetu širnem mamico imam.

Mamica je kakor sonček, srček njen je zlat
kakor žarek, ki posije od nebeških vrat.

In zato nikdar mamice ne dam,
eno le na svetu širnem mamico imam.

Mamica je kakor luna, dolge bdi noči,
da počiva njeno dete, mirno, brez skrbi.

In zato nikdar mamice ne dam,
eno le na svetu širnem mamico imam.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Kdor vesele pesmi poje
gre po svetu lahkih nog,
ce mu kdo nastavi zanko,
ga uzene v kozji rog.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Bistri potok, hitri veter,
bele zvezde vrh gora,
gredo z mano tja do konca
tega sirnega sveta.

Jaz pa pojdem in zasejem
dobro voljo pri ljudeh.
V eni roki nosim sonce,
v drugi roki zlati smeh.

Dežek pada cele dni,
še ponoči nam rosi
In namaka luže tri:

V prvi luži žabica,
v drugi luži račkica,
v tretji luži sem pa jaz –
vsi kričimo na ves glas.

Na okno tok tok,
je dežek potrkal,
za oknom pa Rok,
je jezno posmrkal.

Naj lije z neba,
na strehe in ceste,
da nisem s testa
gotovo že veste.

Po lužah čof, čof
in kar brez dežnika,
ves moker se Rok,
cel dan že potika.

Zdaj fant je bolan,
ga kuha vročina,
mu reče zdravnik
Rok, to je angina.

Čuk se je oženil, tralala, tralala,
sova ga je vzela, hopsasa,

čuk sedi na veji, tralala, tralala,
sova na vereji, hopsasa,

sova čuku miga, tralala, tralala,
dajva, se vzemiva, hopsasa,

čuk pa sovo vpraša, tralala, tralala,
ko’ko dota znaša, hopsasa,

eno bučo vino, tralala, tralala,
en’ga petelina, hopsasa,

vino bova spila, tralala, tralala,
bučo pa razbila, hopsasa.

Kuža Pazi z repkom miga,
vstane, leže, tačko da.
Hišo čuva, jezno laja,
ko nikogar ni doma.

Ko pa Jurček cicibanček,
truden se odpravi spat,
kuža naš pred vrata leže,
da ne vzame Jurčka tat.