iGRaRaJeVe iGRaRiJe

Posts Tagged ‘pesmica

Za konec pa pesem veselo
zapojmo zdaj vsi iz srca
in dedka pozdravimo smelo,
saj vemo, da rad nas ima.

Kraguljčki veselo cingljajo,
ko pelješ se v snežne gore,
snežinke pa ti šepetajo
vse naše najboljše želje.

Advertisements

Sredi poljane bel možic,
suknjo brez žepov ima ta stric.
Rdeč koren je njegov nos,
usta, oči  premoga kos.

Metla scefrana ga krasi,
drža junaška, strah ga ni,
lonec klobuk, v noge pa bos,
le sončnim žarkom, tem ni kos.

Hi, konjiček, hi
meni se mudi
čez gorice, čez poljane
hitro, hitro iz Ljubljane,
hi, konjiček, hi.

Ho, konjiček, ho,
jahajva lepo
do Postojne, do Gorice,
da obiščem tete, strice,
ho, konjiček, ho.

He, konjiček, he,
dalje se ne sme.
Mamica že težko čaka,
mamica je skrbna vsaka.
He, konjiček, he.

Žabica je žejna bila
in je vode se napila.
Pa ji je trebušček počil,
mož je po zdravnika skočil.

Ko sta k žabici prispela,
žabica ni več živela.
To je žalostna nezgoda,
dobre žabice je škoda.

Naše bele čopke ni
petelinček se jezi:
ki-ki-ri, ki-ki-ri!
Naše bele čopke ni.
Ki-ki-ri, ki-ki-ri.

Naše čopke več ne bo,
ko-ko-ko-ko-ko-ko.
Šla je k tetki za goro,
ko-ko-ko-ko-ko-ko.

Pleši, pleši, črni kos,
kak’ bom plesal, če sem bos?
Kupil si pa čevlje bom,
polke tri zaplesal bom.

Plesal bom s siničico,
lepo mlado ptičico,
s peto tolkel bom ob tla,
tresla se bo zemlja vsa.

Šmentana muha,
kaj si tak’ suha?
Kdo te bo plačal?
Miha Kovačev.

Prišli so prišli,
štirje Poljanci,
komaj so muho
vlekli po klanci.

Prišli so, prišli,
štirje mesarji,
komaj so suho
muho zaklali.

Prišli so, prišli,
štirje debeli,
komaj so suho
muho pojedli.